Edini dan, ko bi lahko brezskrbno spali se zbudimo že ob 7h. Luciano si želi v cerkev, zato že zgodaj gre iz hotela.

Midva se odločiva, da greva oprat cunje v pralnico. Kot dva begunca z vsem kar imava za oblečt v najlon vrečkah, se sprehodiva po centru Salamance, kjer je pralnica. Camino res ni za fine riti. Jaz imam tri pare gat, trojne nogavice, ene pohodniške hlače, dve športni kratki majici in en windstopper. Od včeraj pa še dva pajla z dolgimi rokavi za hladnejšo Galicijo. Luciano mi je ironično rekel: “Zakaj si jih nisi kupila kar pet!” Od danes imam tudi nove posranke za prosti čas, saj so mi prejšnje dobesedno skoraj razpadle, vsak cajt bi začela kazat kakšen neprimeren del telesa.

Včeraj sem v civilizaciji naletela tudi na bio trgovino, zato imam v rukzaku tudi kilogram “kus, fucking kus-a”. Avtomatično navalim na vse kar ni krompir in v strahu, da v naslednjem kraju ne bo izbire, to tudi kupim. Ni mi pomoči, res ne.
Ob 12h se preselimo iz enega hotela v drugi hotel. V Salamanci trenutno poteka univerzitetni kongres, zato je čisto vse zasedeno, srečo smo imeli, da smo sploh kje dobili za spat. Medtem mi piše Manu, da je našel eno lepo kavarno in nas povabi, da se mu pridružimo in si skupaj ogledamo “El cielo de Salamanca”.

To je freska zodiaka na stropu ene izmed univerzitetnih stavb, nekaj najlepšega kar sem do sedaj videla. Sploh nisem mogla ven in kapele, z Manujem sva se kar vlegla na tla in gledala fresko, kot da gledava zvezde.

Salamanca je zelo lepo mesto, malo je tudi začarano, saj se konstantno vračamo na ista mesta kot štiri zlate ribice, celo Marcu je odpovedal GPS. Cel dan hodimo okrog, mislim da nismo naredili nič manj kilometrov kot sicer. Manu se ob 17h poslovi od nas, ker si bo kuhal doma, mi poiščemo vegetarijansko restavracijo. Marc je vegetarjanec že 40 let, jaz bom vsekakor to postala, ko se vrnem iz Španije, saj se mi s to svinjo, ki jo jem vsak dan, meso kar malo prižmaga. Balkan proti Špancem nima za burek v mesojednosti, še kar ne morem pozabit večerje v Calzadi, ko mi je Carlos postavil pred nos krožnik s trinajstimi svinjskimi zrezki. Najprej sem mislila, da je to za celo mizo, nato so tudi ostali dobili vsak svoj krožnik s trinajstimi zrezki. Od tistega dne imam občutek, da se mi je izbočila trtica v spiralni obliki.

V glavnem uspe nam dobit eno od dveh vegetarjanskih restavracij v mestu, pravzaprav je veganska. Ko sedimo za mizo in gledam malo napise in slike mi je jasno, da je to tudi gej bar in ko se kar naenkrat zbere noter skupina ljudi, ki nas zopet želijo vtišat, ker se v restavraciji pač med obedovanjem pogovarjamo, se zavem, da je to očitno tudi baza ene od političnih strank. Ni mi jasno kdaj so lokal spremenili v sejno sobo s tremi govorci, katerih idol je bil nedvomno Cheguevara, ki razlagajo nekaj kar zveni kot referendum, vsi jim ploskajo. Nas pa gledajo tako grdo, da si ne upamo na glas vprašat niti za račun.

Po večerji gremo še malo po centru in na pijačo. Luciano opazi, da ima na roki nove ugrize stenic, on sicer trdno verjame, da so tej piki posledica ležanja v travi, čeprav v travi nismo ležali že par dni. Ne izgleda prav dobro, saj ima roko prav otečeno, očitno je alergičen. Do mene so bile dokaj milostne, na hrbtu so mi dobesedno oblikovale vprašaj s piki, mažem jih z oljem čajevca, ki zaradi katerega sem vstopila v trgovino iz katere sem prišla s kilogramom kuskusa. Z Marcom ostaneva v centru, Luciano gre v hotel.

Danes je spet najin dan za debato očitno, ampak namesto debate se odločiva raje za degustacijo koktejlov. Najin odnos je zdaj bolj lahkoten, kar mi je všeč. Ne skrbi me več, da bi en dan izginil, vedno bolj verjetno se mi zdi, da bo šel z nama kar do konca. Bo pač izgubil in kupil še eno letalski karto, ta camino ga bo stal mater božjo.

Na poti iz centra do hotela se izgubiva, dokler se ne iznenada znajdeva direktno pred hotelom. Ko prideva v našo sobo Luciano kot kup nesreče leži na postelji, Marc pride do mene in mi zašepeta:”Pejva ga poljubčkat!” Že tako ju non stop hecam, da se počutim kot hči, ki je na caminu z istospolnim parom, ker Luciano non stop poljublja Marca na lica, zdaj še ta udarec, da mu je Marc začel poljube vračat.

Ko pridem izpod tuša že oba smrčita, ne vem kaj je bolj moteče, razposajeni navijači zunaj zaradi zmage Real Madrida ali njuno žaganje.