Danes je bila prva noč, ki sem jo resnično prespala, čeprav sem se zbudila vlažna kot jutranja rosa. Albergue je očitno postavljen direkt na izviru vode, saj takšne vlage v življenju še nisem doživela. Vse cunje, ki smo jih oprali dan prej, so bile še mokre. Naši rukzaki so prevzeli še vlogo stojala za perilo.

Po zajtrku smo ob 8:30 krenili na pot, upajoč, da ne srečamo snubcev in snubiteljic iz prejšnjega dne.

Čeprav je bila pot prejšnjega dneva kratka in sem zelo dobro spala, se počutim utrujena. Odločim se da bom danes solo hodila po poti in se Anni in Lucianu pridružila le pri pavzi, ki smo jo planirali ob 12:00, ko naj bi bili nekje na pol poti.

Vse sence ob poti so zagrajene, nad mano letajo ogromni jastrebi, kot da čutijo, da umiram od lakote. Končno najdemo senco, ki ni za ograjo. Ko pojemo vsak svoj sendvič z iberijskimi svinjami, ki nas že tri dni spremljajo vsepovsod, Anni udari na otročje in si želi nadet Igorjevo perjanico. Voila in imamo spet gratis show alta moda Squa.

Za potrebe fotografije, si sicer skoraj prereže usta in zakolje nogo z nožem, ki ji pada iz ust zaradi smeha, ampak ni važno, to so le detalji, ki nas spravijo do solz smeha. Naše indijanske norčije opazita tudi kmeta in se nama, kar s kopačem pridružita na pikniku. Ker nas čaka še 10km hoje počasi poberemo cunje, ki se sušijo po vseh grmovjih okrog nas in gremo naprej. Tudi za nadaljno hojo udarim svoj ritem in ju pustim za seboj.


Danes sem na posebni misiji, že cel dan iščem metulje, svoje pero sem že dobila, metuljev nikjer, niti enega, kar je za polja polna cvetlic skoraj nemogoče. Ampak v srcu vem, kje so vsi metulji.

Danes bi svoj rojstni dan praznovala Urša, ki je sicer nisem imela privilegija spoznat, sem pa lansko leto spoznala njeno mamo. Uršina mama je ena od ljudi za katero sem najbolj hvaležna, da je vstopila v moje življenje, saj mi je v najtežjem obdobju po Igorjevi smrti pomagala nazaj osmislit dneve. Od prvega trenutka, ko sva se spoznali jo občudujem, kako ji uspeva, kar po izgubi otroka uspe redko kateremu staršu, biti tako močna in polna ljubezni. Predno sem šla na pot mi je dala Uršin najljubši kamen, da ga na poti odvržem kjer začutim in njenega slončka za srečo. Oboje imam skoz na sebi in slonček mi res prinaša srečo, saj so moji dnevi tukaj neverjetni.

Urša kjerkoli že si vse najboljše za tvoj rojstni dan, današjih 20 km je bilo le zate! S teboj in z vsemi, ki te imajo radi, v mojih mislih.